HODILI SMO BOSI PO ROSI, OBSOREJ…

V ritmu sodobnega življenja , izgubljamo stik z naravo in stik s samim sabo. Že Dr. Knaipp je ugotovil, da hoja z bosimi nogami po rosi, spodbuja krvni obtok, izboljša prekrvavitev, stabilizira vegetativno živčevje, pomaga pri potrtosti, utrujenosti, krčnim žilam, rahlja dovzetnost za okužbe, preprečuje prekomerno znojenje nog in pomaga pri kroničnem glavobolu.

Ugotovljeno je, da otroci, ki hodijo bosi dobijo več povratnih informacij s tal, zato manj gledajo pod noge in imajo boljše ravnotežje in posledično boljšo držo.

Nič pa ne odtehta občutkov, ki so jih otroci bili deležni, ko jim damo možnost, da to doživijo in občutijo. Žal nekateri prvič.

Misli otrok …

Zala: »Pikalo me je.«

Kai: »Čutil sem travo, ki je bila mokra.«

Oskar: »Ko se bil bos, sem čutil, da me je žgečkala trava«

Maja:« Rosa je mokra in hladna, drugače je bilo toplo.«

Svit: »Meni je bila najboljša telovadba.«

Maj: »Všeč mi je bilo, da bi do noči ostal zunaj. Doma bi hodil bos, pa imamo zemljo. Ko bo zrasla trava bom to počel.«

DAN ZEMLJE V ENOTI SLIVNICA

    Svetovni dan Zemlje 22. april

Ob sončnem četrtku 22.4. smo se v enoti Slivnica odločili, da ob DNEVU ZEMLJE s skupnimi močmi poskrbimo za naravo, natančneje našo okolico vrtca. Dejavnosti so se po skupinah pričele že v jutranjem krogu prijateljstva s pogovorom na ekološko temo o ohranjanju in varovanju našega planeta, kjer smo vključili tudi globus, ki je otroke še dodatno navdušil.
Sledila je čistilna akcija celotne okolice vrtca, ki smo se jo udeležile vse tri skupine otrok z vzgojiteljicami. Po predhodnem dogovoru smo se skupine razporedile in si razdelile delo.
Zavihali smo rokave in akcija se je pričela. Otroci oddelka 5-6  so poskrbeli za lepo pometeno in očiščeno asfaltno površino in ploščad pred vrtcem. Z otroki oddelka 2-5 smo poskrbeli za urejeno gredico s spominčicami in marjeticami. Otroci oddelka 2-3 pa so z vzgojiteljicama poskrbeli za urejen peskovnik in odvečno listje, ki je bilo na igrišču. Drobni prstki so poskrbeli tudi za čisto fasado, saj se včasih zgodi, da se kakšna sled krede pojavi tudi na njej.
Na koncu dneva smo bili vsi zadovoljni in prijetno utrujeni. Za to je poskrbelo tudi sonce, ki nas je ves čas prijetno grelo in nam dalo dodatno energijo za delo.

Otroci in strokovne delavke enote Slivnica

EKO POMLAD NA ENOTI PEŠNICA

Pomlad je že tu … V tem tednu smo otroci in strokovni delavci izvedli čistilno akcijo in poskrbeli, da je naš vrtec urejen in čist. Pri tem smo otroke spodbujali k pravilnemu razvrščanju odpadkov. Poskrbeli smo tudi za naše eko gredice, saj smo jih skupaj prekopali in posadili različna zelišča v sodelovanju s starši (vrtnarstvo v bližnji okolici).

Tudi na našo enoto je prišla pomlad …

Mesec april je mesec, ki v našem vrtcu dajemo velik poudarek na okoljski vzgoji, saj smo eko vrtec. V naši enoti smo načrtovali eko teden, v katerem so sodelovali otroci, starši in strokovni delavci. Organizirali smo akcijo zbiranja odpadnega časopisnega papirja, kjer so ga starši skupaj z otroki prinašali v zabojnik pred vrtcem. Seznanili smo se tudi s postopkom recikliranja odpadnega papirja. 

 

Razstava izdelkov iz odpadne embalaže

Pripravili smo razstavo pomladnih motivov, ki so jih otroci izdelovali iz odpadne embalaže ter s slikarijami z akrilnimi barvami na foliji.

Pripravili eko koordinatorici Petra Gajšek in Daniela Leskovšek

DAN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU ŠENTJUR

Z lokalnimi kmeti se glede na letino povezujemo za dobavo naslednjih živil:

  •  domačega medu,
  • bio mleka,
  • bio jogurtov, bio kefirja,
  • bio masla,
  • mesa,
  • domačih jajc,
  • marmelade,
  • vložene rdeče pese,
  • kislega zelja,
  • kisle repe,
  • sveže zelenjave,
  • jagod,
  • jabolk,
  • sušenega sadja,
  • domačih rezancev,
  • mlevskih izdelkov

Čas, ko več ostajamo doma lahko izkoristimo tudi kot priložnost, da izboljšamo prehranske navade tako pri otrocih, kot pri sebi. Za boljšo preskrbo z lokalno oziroma slovensko hrano, da podpremo lokalne pridelovalce dodajamo povezavo do zemljevida lokalnih kmetij:

https://www.nasasuperhrana.si/zemljevid-lokalni-ponudniki-hrane/.

 

Ko ostajamo doma, lahko več časa s pridom namenimo tudi branju. Sodelujoči v projektu Kulturni bazar, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo je pripravili izbor najboljših otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo hrane in prehrane. Dosegljiv pa je na povezavi:

https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/izbor-kakovostne-literature-natemo-prehrane/.

 

V petek, 20. novembra 2020 smo v okviru dneva slovenske hrane obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk.

Glavni namen obeležitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

V Vrtcu Šentjur smo prepričani, da je eden najkakovostnejših korakov, ki jih storimo za dobro otroka, da mu pripravimo jedi iz svežih, domačih in zdravih živil. Takšna prehrana priskrbi otroku vso potrebno energijo, ki pokrije energijske potrebe za otrokove vsakodnevne aktivnosti in za zdrav celosten razvoj.

Sodelujemo z lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane, ki nam dostavljajo kakovostne surovine, iz katerih v kuhinji skrbno pripravimo zdrave obroke za otroke. Naši lokalni pridelovalci so zanesljivi, zaupanja vredni dobavitelji in njihova pridelana oz. predelana hrana je visoko kakovostna, saj je njena pot od njive do krožnika otrok razmeroma kratka. To posledično pomeni, da je hrana, ki jo uživajo malčki, povsem sveža.

V vrtcu uporabljamo domače marmelade z lokalne kmetije, iz kutine, sliv, breskev, jagod ter hruške viljamovke. To so domače marmelade narejene po starih receptih brez vsakih dodatkov ali konzervansov. V večini primerov dajemo na jedilnik bio jabolčni 100% sok z lokalne kmetije, ki je brez konzervansov in iz starih neškropljenih starih sort jabolk. Otroci pri nas uživajo samo slovenski med z lokalnega okolja, za katerega veljajo višji standardi, v primerjavi z ostalimi članicami EU. Otroci popijejo oz. pojedo 100 % mleka in mlečnih izdelkov z lokalnih kmetij.

Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk je nastal s ciljem osveščanja o:

  • pomenu čebel,
  • pomenu zajtrka, kulturi prehranjevanja,
  • pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane,
  • pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje,
  • o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo..

Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Opuščanje zajtrka je pri otrocih povezano s tveganjem za nastanek prekomerne telesne teže. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka 4 do 5 krat na teden. Z nutricionističnega vidika se izboljšata zlasti kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani. Z razvojno-psihološkega vidika pa so raziskovalci pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo (NIJZ) .

Zanimivosti in dejstva o medu

  • Med kristalizira, kar je naraven pojav, ki prej ali slej nastopi pri vsakem medu in ne vpliva na njegovo kakovost. Kristalizirani med lahko ponovno utekočinimo s segrevanjem v vodni kopeli do 40 stopinj Celzija.
  • Medu nikoli ne dajemo v zelo vroč čaj, saj se v tem primeru uničijo bioaktivne snovi, kot so vitamini, encimi in minerali, prisotni v medu.
  • Z uživanjem medu slovenskih čebelarjev skrbimo tudi za okolje, v katerem živimo, saj čebele z opraševanjem rastlin prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi.
  • Slovenski čebelarji pridelujejo med višje kakovosti z zaščiteno geografsko označbo, ki jo prepoznate po nalepki z zaščitnim simbolom.

Zapis pripravila:

Barbara Kuhar

Bibliografija
NIJZ. (brez datuma). Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane.

 

Hvala!

Že mnogokrat smo v Vrtcu Šentjur kot kolektiv  dokazali, da znamo in zmoremo stopiti skupaj ter narediti nekaj dobrega za soljudi, naravo…

…tudi tokrat ni bilo nič drugače.

Zaščitne maske DA, NE, GOR, DOL, ZA, PROTI… ves čas poslušamo argumente. Pa se ne bom opredeljevala, ker to ni moj namen. Kot javni vrtec sledimo in upoštevamo navodilom in priporočilom NIJZ in MIZŠ, ki jasno poudarja nošenje mask. Razglašene epidemije je sicer konec, na kakšen način in kdo naj bi obrazne maske nabavljal pa je še nedorečeno.

Večkrat ponosno poudarjamo, da smo EKO vrtec. Vsled temu se zavedamo kakšna obremenitev so zaščitne maske za enkratno rabo za okolje, zato smo se takoj po odprtju odločili da pričnemo z šivanjem pralnik zaščitnih obraznih mask. V pralnici so se zašile maske za tehnično osebje in tu gre zahvala naši delavki Mariji Bobnar. 

Ker pa smo vsi delavci Vrtca Šentjur in vemo da ustvarjalnost naših strokovnih delavk nima meja, so pridne roke le teh priskočile na pomoč pri šivanju še za strokovne delavce. Tako so strokovne delavke v dneh, ko je pralnica preobremenjena s pranjem in šivanjem za  prvi september odločile da priskočijo na pomoč.

Tako so delavke Vrtca Šentjur do sedaj zašile cca 350 pralnih mask za delavce Vrtca Šentjur.

Hvala še enkrat Barbari Romih, Barbari Kladnik, Kseniji Jurčec, Lidiji Kolar, Karli Robič Žekar, Mariji Bobnar, Maši Medved in Jožici Andrinek (če sem katero izpustila se iskreno opravičujem, saj to so podatki ki sem jih pridobila).

Vesna Tofant, pomočnica ravnateljice.

JESEN V VRTCU LOKA

JESEN … čas, ko narava razkrije vso svojo lepoto v toplih barvah hladnih dni … tako smo jo doživeli v enoti LOKA.

 

Skupaj z mlajšimi otroki smo izdelali plakat, kotički so se napolnili s plodovi in naravnimi materiali iz gozda, ki so jih otroci prinesli od doma. 

V kotičku dom je zaživela tržnica, kjer so se otroci znašli v vlogi prodajalca in nakupovalca. Veliko so računali, tehtali, razvrščali v papirnate vrečke, posode in pletene košare.

Sprehodi ob petju jesenskih pesmi so nas vodili v bližnji gozd.

Opravljali smo kmečka opravila (luščenje koruze, trebljenje buče) in ob koncu dela zaplesali ob ljudski glasbi.

Obiskala nas je Tetka Jesen. Skupaj z njo smo prepevali pesmi, se pogovarjali o delu, ki ga opravlja. Razveselila nas je tudi z zgodbo o dveh zajčkih.   

 

Naše veselje in navdušenje nad jesenjo smo želeli deliti še z drugimi, zato smo povabili šolarje in učiteljice OŠ Loka pri Žusmu na našo čisto pravo tržnico (na vrtčevskem igrišču). Vrtčevski otroci so se spremenili v čisto prave prodajalce, šolarji pa nakupovalce z denarjem (zamaški).

Tržnica je ponujala pečena jabolka, kuhan kostanj, pečen krompir, suho sadje, sveže sadje ter čaj. Ob koncu pa smo vsi skupaj zarajali z nasmehom do ušes.

 

Ponovno zbiranje zamaškov v sodelovanju s podjetjem Dinos

V našem vrtcu že nekaj let zbiramo zamaške v dobrodelne namene. Tudi letos smo začeli z AKCIJO ZBIRANJA ZAMAŠKOV v sodelovanju s podjetjem DINOS.

Sredstva, ki bodo pridobljena z zbiranjem zamaškov bodo namenjena organizaciji Zvezi prijateljev mladine za dobrodelne namene. V vseh enotah vrtca Šentjur lahko prispevate – oddate zamaške v zato namenjene zabojnike.

POMAGAJMO NEKOMU DO KVALITETNEJŠEGA ŽIVLJENJA.

 

Gozdni otroci

Otroci iz Vrtca Šentjur, Enote Pešnica, smo se na lepo jesensko jutro po zajtrku odpravili proti gozdu. Pozdravila nas je megla. Tekli smo po mokri travi in se skrivali. Ko smo že skoraj prišli do gozda, nas je začelo pozdravljati sonce. Prekrasno jutro. Pred igro v gozdu, smo se igrali še na njivi, kjer je bila požeta koruza. Otroci so ustvarjali iz klasink in kožuhinke, tekli po njivi in risali v zemljo. Malico smo pojedli ob robu gozda. V gozdu smo najprej “iskali gozdne škrate”, nato raziskovali gozd preko GOZDONČKOV in na koncu naredili še krmilnico za gozdne živali. Preživeli smo krasen dan v naravi.
Vzgojiteljici Nives in Nika

EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPADKOV

Tudi v Vrtcu Šentjur, na enoti Pešnica smo obeležili EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPADKOV. Da smo otrokom predstavili posledice onesnaževanja, sva jih seznanili s pravljico POTOVANJE PLASTIČNE VREČKE (M. P.). Takoj so dobili idejo, da bi lahko naredili takšne vrečke, ki niso plastične. Po daljšem zbiranju idej, smo se odločili, da jih naredimo iz starih bombažnih majic, ki bi jih drugače vrgli v smeti. Otroci so majice poslikali z tekstilnimi flomastri in akrilnimi barvami. Nato pa smo prosili eno od mamic iz oddelka, ki je tudi šivilja za pomoč. Odšli smo k njej v šivalnico, kjer nam je najprej predstavila različne šivalne stroje in ostale pripomočke, nato pa nam pokazala, kako bo iz starih majic sešila bombažne eko vrečke. Ko so bile gotove, smo se skupaj z otroki odločili, da bo le to presenečenje za starše. Naredili smo pakete, napisali pisma; otroci so pakete opremili z naslovi in jih poslali po pošti domov. Starši so bili zelo presenečeni in veseli. Upamo, da bomo s to gesto in našim trudom VSAJ MALO ZMANJŠALI ODPADKE NA NAŠEM PLANETU.

Otroci in vzgojiteljice oddelka  5 – 6, enota Pešnica
Dostopnost