Vrtcu Šentjur vsako leto pripravimo TEDEN SLOVENSKIH NARODNIH JEDI. Letos bo to v tednu med 13. 11. in 17. 11. 23.

Z jedmi želimo otrokom, staršem in zaposlenim v vrtcu predstaviti raznolikost in bogastvo slovenske kuhinje, prispevati k pravilnemu odnosu do narodove kulture in ohranjanju ljudskega izročila. S tem razvijamo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti ter okrepiti vedenje o zgodovini Slovenije in njeni kulturi.

V tednu slovenskih narodnih jedi bomo v kuhinjah Vrtca Šentjur pripravili usukani močnik, proseno kašo na mleku, kislo zelje s fižolom, prekmursko gibanico, ajmoht, idrijske žlikrofe, žvarcet, pražen krompir, belokranjska šara in belokranjska pogačo.

V Vrtcu Šentjur sodelujemo z lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane, ki nam dostavljajo kakovostne surovine, iz katerih v kuhinji skrbno pripravimo zdrave obroke za otroke. Naši lokalni pridelovalci so zanesljivi, zaupanja vredni dobavitelji in njihova pridelana oz. predelana hrana je visoko kakovostna, saj je njena pot od njive do krožnika otrok razmeroma kratka.
Uporabljamo domače marmelade z lokalne kmetije, narejene po starih receptih brez vsakih dodatkov ali konzervansov. Otroci v Vrtcu Šentjur uživajo samo slovenski med z lokalnega okolja in popijejo oz. pojedo samo mleko in mlečne izdelke z lokalnih kmetij.
Z lokalnimi kmeti se glede na letino povezujemo za dobavo živil kot so domači med, bio mleko, bio jogurti, bio kefir, bio maslo, meso, domača jajca, marmelada, vložena rdeča pesa, kislo zelje, kislo repo, jagode, jabolka, sušeno sadje, sveža zelenjava.

17. 11. 23 je DAN SLOVENSKE HRANE ter TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Tradicionalni slovenski zajtrk je vseslovenski projekt in spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalne samooskrbe s hrano. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka se glasi: »KRUH ZA ZAJTRK – SUPER DAN!« Kruh ima na Slovenskem bogato kulturno dediščino in znanje. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh.

Žita predstavljajo pomemben vir ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, zanemarljiva pa ni tudi vsebnost beljakovin;
• Priporoča se predvsem uživanje polnovrednih žit, saj vsebujejo v primerjavi z oluščenimi žiti več prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov;
• Bogata so z minerali; najpogosteje vsebujejo baker, magnezij in fosfor;
• Med vitamini v žitih prevladujejo vitamini skupine B;
• V zadnjih letih se na naših policah pojavljajo tudi različna eksotična žita (in psevdožita), vendar so tista, ki jih tradicionalno gojimo in uporabljamo v Sloveniji z vidika hranilne sestave zelo ugodna, še posebej ajda. Ajda ima med obravnavanimi žiti najvišjo vsebnost beljakovin, vsebuje pa tudi veliko drugih zdravju koristnih snovi.

Stanovske organizacije kmetov, zadrug in čebelarjev vas z »Recepti z okusi Slovenije« vabijo, da prelistate knjižico z okusnimi recepti tradicionalnih slovenskih jedi in podprete pobudo za obeleževanje tedna slovenske hrane od 13. do 19. novembra 2023. Skupaj krepimo slovensko podeželje in gospodarstvo, ohranjajmo slikovito krajino in biotsko pestrost ter zidajmo zdravo prihodnost vseh nas.

Znano je, da se prehranjevalne navade, pridobljene v zgodnjem otroštvu, pogosto vzdržujejo do konca življenja. Vrtci in šole predstavljajo dve vrsti okolja, ki lahko izrazito pripomore k razvoju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega življenjskega sloga v življenju odraščajočega otroka. V sklopu organizirane prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah otroci v vrtcu pokrijejo okoli 70 % svojih dnevnih potreb po hranilih in energiji.

V Vrtcu Šentjur prehrani otrok namenjamo veliko pozornosti, saj le-ta predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za nemoten razvoj otroka in varovanje zdravja. Zavedamo se pomembnosti vlaganja v izobraževanja zaposlenih v kuhinji, ki s svojo strokovnostjo, zavzetostjo, natančnostjo, iznajdljivostjo in skrbnostjo, pripravljajo zdravo in raznoliko prehrano.

Zapisala: Barbara Kuhar, organizatorka prehrane Vrtca Šentjur

Dostopnost