Z lokalnimi kmeti se glede na letino povezujemo za dobavo naslednjih živil:

  •  domačega medu,
  • bio mleka,
  • bio jogurtov, bio kefirja,
  • bio masla,
  • mesa,
  • domačih jajc,
  • marmelade,
  • vložene rdeče pese,
  • kislega zelja,
  • kisle repe,
  • sveže zelenjave,
  • jagod,
  • jabolk,
  • sušenega sadja,
  • domačih rezancev,
  • mlevskih izdelkov

Čas, ko več ostajamo doma lahko izkoristimo tudi kot priložnost, da izboljšamo prehranske navade tako pri otrocih, kot pri sebi. Za boljšo preskrbo z lokalno oziroma slovensko hrano, da podpremo lokalne pridelovalce dodajamo povezavo do zemljevida lokalnih kmetij:

https://www.nasasuperhrana.si/zemljevid-lokalni-ponudniki-hrane/.

 

Ko ostajamo doma, lahko več časa s pridom namenimo tudi branju. Sodelujoči v projektu Kulturni bazar, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo je pripravili izbor najboljših otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo hrane in prehrane. Dosegljiv pa je na povezavi:

https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/izbor-kakovostne-literature-natemo-prehrane/.

 

V petek, 20. novembra 2020 smo v okviru dneva slovenske hrane obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk.

Glavni namen obeležitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

V Vrtcu Šentjur smo prepričani, da je eden najkakovostnejših korakov, ki jih storimo za dobro otroka, da mu pripravimo jedi iz svežih, domačih in zdravih živil. Takšna prehrana priskrbi otroku vso potrebno energijo, ki pokrije energijske potrebe za otrokove vsakodnevne aktivnosti in za zdrav celosten razvoj.

Sodelujemo z lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane, ki nam dostavljajo kakovostne surovine, iz katerih v kuhinji skrbno pripravimo zdrave obroke za otroke. Naši lokalni pridelovalci so zanesljivi, zaupanja vredni dobavitelji in njihova pridelana oz. predelana hrana je visoko kakovostna, saj je njena pot od njive do krožnika otrok razmeroma kratka. To posledično pomeni, da je hrana, ki jo uživajo malčki, povsem sveža.

V vrtcu uporabljamo domače marmelade z lokalne kmetije, iz kutine, sliv, breskev, jagod ter hruške viljamovke. To so domače marmelade narejene po starih receptih brez vsakih dodatkov ali konzervansov. V večini primerov dajemo na jedilnik bio jabolčni 100% sok z lokalne kmetije, ki je brez konzervansov in iz starih neškropljenih starih sort jabolk. Otroci pri nas uživajo samo slovenski med z lokalnega okolja, za katerega veljajo višji standardi, v primerjavi z ostalimi članicami EU. Otroci popijejo oz. pojedo 100 % mleka in mlečnih izdelkov z lokalnih kmetij.

Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk je nastal s ciljem osveščanja o:

  • pomenu čebel,
  • pomenu zajtrka, kulturi prehranjevanja,
  • pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane,
  • pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje,
  • o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo..

Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Opuščanje zajtrka je pri otrocih povezano s tveganjem za nastanek prekomerne telesne teže. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka 4 do 5 krat na teden. Z nutricionističnega vidika se izboljšata zlasti kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani. Z razvojno-psihološkega vidika pa so raziskovalci pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo (NIJZ) .

Zanimivosti in dejstva o medu

  • Med kristalizira, kar je naraven pojav, ki prej ali slej nastopi pri vsakem medu in ne vpliva na njegovo kakovost. Kristalizirani med lahko ponovno utekočinimo s segrevanjem v vodni kopeli do 40 stopinj Celzija.
  • Medu nikoli ne dajemo v zelo vroč čaj, saj se v tem primeru uničijo bioaktivne snovi, kot so vitamini, encimi in minerali, prisotni v medu.
  • Z uživanjem medu slovenskih čebelarjev skrbimo tudi za okolje, v katerem živimo, saj čebele z opraševanjem rastlin prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi.
  • Slovenski čebelarji pridelujejo med višje kakovosti z zaščiteno geografsko označbo, ki jo prepoznate po nalepki z zaščitnim simbolom.

Zapis pripravila:

Barbara Kuhar

Bibliografija
NIJZ. (brez datuma). Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane.

 

Dostopnost