V petek, 15. novembra 2019 bomo v okviru dneva slovenske hrane obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk.
Glavni namen obeležitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Zakaj lokalno pridelana hrana?
- Je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost.
- Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
- Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.
- Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
V Vrtcu Šentjur smo prepričani, da je eden najkakovostnejših korakov, ki jih storimo za dobro otroka, da mu pripravimo jedi iz svežih, domačih in zdravih živil. Takšna prehrana priskrbi otroku vso potrebno energijo, ki pokrije energijske potrebe za otrokove vsakodnevne aktivnosti in za zdrav celosten razvoj.
Sodelujemo z lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane, ki nam dostavljajo kakovostne surovine, iz katerih v kuhinji skrbno pripravimo zdrave obroke za otroke. Naši lokalni pridelovalci so zanesljivi, zaupanja vredni dobavitelji in njihova pridelana oz. predelana hrana je visoko kakovostna, saj je njena pot od njive do krožnika otrok razmeroma kratka. To posledično pomeni, da je hrana, ki jo uživajo malčki, povsem sveža.
BERI NAPREJ...
V vrtcu uporabljamo domače marmelade z lokalne kmetije, iz kutine, sliv, breskev, jagod ter hruške viljamovke. To so domače marmelade narejene po starih receptih brez vsakih dodatkov ali konzervansov. V večini primerov dajemo na jedilnik bio jabolčni 100% sok z lokalne kmetije, ki je brez konzervansov in iz starih neškropljenih starih sort jabolk. Otroci pri nas uživajo samo slovenski med z lokalnega okolja, za katerega veljajo višji standardi, v primerjavi z ostalimi članicami EU. Otroci popijejo oz. pojedo že več kot 60 % mleka in mlečnih izdelkov z lokalnih kmetij.
Z lokalnimi kmeti se glede na letino povezujemo za dobavo naslednjih živil:
- domačega medu,
- bio mleka,
- bio jogurtov, bio kefirja,
- bio masla,
- mesa,
- domačih jajc,
- marmelade,
- vložene rdeče pese,
- kislega zelja,
- kisle repe,
- sveže zelenjave,
- jagod,
- jabolk,
- sušenega sadja,
- domačih rezancev,
- mlevskih izdelkov.
Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk je nastal s ciljem osveščanja o:
- pomenu čebel,
- pomenu zajtrka, kulturi prehranjevanja,
- pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane,
- pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje,
- o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo..
Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Opuščanje zajtrka je pri otrocih povezano s tveganjem za nastanek prekomerne telesne teže. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka 4 do 5 krat na teden. Z nutricionističnega vidika se izboljšata zlasti kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani. Z razvojno-psihološkega vidika pa so raziskovalci pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo (NIJZ).
Bibliografija
NIJZ. (brez datuma). Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane.
